31 avgust 2008

Kamniško sedlo 1876m

Spet sobota rezervirana za planine. V mislih sva že nekaj časa imela Kamniško sedlo, zato tudi odločitev ni bila težka. Razmišljala sva sicer po kateri poti bi se podala navzgor, a je odločitev padla kot ponavadi za tisto najbolj obljudeno, tudi zato, da sva spet lahko s sabo vzela Gorskega Jona. Jon se je kot ponavadi že na začetku zagnal v hrib kot da je sodni dan, midva pa sva ob pogledu na tablo, ki napoveduje 3.45 minut hoje začela u izi, da nama nebi česa na koncu pošlo :)

Kar dolgo se je pot vzpenjala po gozdu navzgor in takrat se niti še nisva zavedala, kakšna megla razsaja naokoli. Prvi daljši postanek po nekoliko manjišimi je bil v stari pastirski postojanki na 1415m.

Na Mihatovem obrazu se že pozna, da je počasi že sit gozdne poti in da se mu že malo lušta kamenja, skal itd.








Še malo in prišli smo na plano. Na najino razočaranje je megla krajšala vidljivost na 5m in mimoidoči pohodniki, ki so se že vračali so poročali, da je na koči prav tako megleno in mrzlo. Kako naporna zna bit pot na vrh, kadar pred sabo ne vidiš cilja se je pokazalo z današnjo turo, kakor se tudi pokaže v življenju, ko nimaš ciljev in smisla.













Fukiš vreme, kot se je izrazil Miha, ko poskušava v vsakem slabem najti kaj dobrega. S tem je mislil, da se ti ni treba daleč skrit če bi hotel početi kakšne traparije, ampak jaz sem raje to fukiš vreme izkoristila za bolj umetniško izražanje v fotografiji. Sedaj ko nisva bila toliko obkrožena z razgledi v daljavo,sva postala bolj pozorna na detajle v naravi in nastalo je tole:







Slika koče tokrat žal ne obstaja. Razlog? V bistvu je nisem niti videla dokler nisem stopila skozi vrata, vse ostalo je bilo v megli, kot bi bila napol slepa. Hitro smo zato pomalcali in se začeli spuščati. Še daleč je bilo do avta in tokrat sem bila res vesela, ko sva prispela nazaj v gozd, kjer ni bilo več megle. Kako utrujajoče zna bit življenje kadar ne vidiš več kot 5m pred sabo. Utrujajoče, naporno in dolgočasno. Jah nič, očitno bo treba po razglede se še vrnit ob drugi priliki. Čeprav bo treba še malo počakat, da se mišice spet pocajtajo :)

Št. komentarjev: 0:

Objavite komentar

Naročite se na Objavi komentarje [Atom]

<< Domov